»Če že obstaja določen Perkov filmski stil, potem lahko rečemo, da se skozi njegovo filmografijo vedno vlečejo skrbno sestavljene podobe dognanih filmskih atmosfer, svetlobe, kompozicije in gibanja, ki ne učinkujejo zgolj kot lepe fotografije, temveč kot dognani filmski kadri, kjer je vsa estetska komponenta venomer tudi v službi filmske zgodbe ter njene vizualne nadgradnje.«